Serval

Serval
	; Serengeti National Park, Tanzanija
Ohranitveno stanje taksona
	; najmanj ogrožen (IUCN)
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Animalia (živali);
Deblo:	Chordata (strunarji);
Razred:	Mammalia (sesalci);
Red:	Carnivora (zveri);
Družina:	Felidae (mačke);
Poddružina:	Felinae;
Rod:	Leptailurus; Severtzov, 1858
Vrsta:	L. serval;
Znanstveno ime
	Leptailurus serval; (Schreber, 1776)
	; Območje razširjenosti

Serval (znanstveno ime Leptailurus serval) je srednje velika mačka z dolgimi tacami, ozko glavo, vitkim telesom in velikimi ušesi.

Način življenja

Čeprav je tipičen prebivalec savane ga najdemo tudi v barjih in bambusovih gozdovih. Najraje se zadržuje na krajih z gostim rastlinstvom, v bližini vode. Suhih predelov se izogiba. Zelo je razširjen v Afriki južno od Sahare, ne živi pa v gostem tropskem deževnem gozdu in suhih območjih. Serval je dober plezalec in plavalec, najbolj pa ga poznamo kot odličnega tekača. Je samotarska zver in svoj revir označuje z urinom. Ko servali izražajo konflikte, uporabljajo posebno tehniko grozilnih kretenj in glasnih krikov. Uporabljajo pa jih le, če je to nujno potrebno. Do svojih sovrstnikov so napadalne, le v času parjenja, pa še tedaj se raje umaknejo, kot pa bi se pobile.

Razmnoževanje

Čas parjenja je pri servalih na določenih regijah različen. Včasih imajo samice celo dve legli na leto. Samce privabljajo z glasnim mijavkanjem. 1 do 4 mladičev se skoti po desetih tednih v skritem brlogu, postlanim s suhim listjem. Po skotitvi so še majhni, nebogljeni in slepi. Mati jih doji do sedmega meseca starosti, v tem času jih pa tudi uči loviti in preživeti. Ko so pripravljeni za samostojno življenje, jih mati nažene s svojega teritorija. Mladiči si nato sami poiščejo svoj revir. V ta namen prehodijo dolge razdalje, ko pa ga najdejo, mu ostanejo zvesti vse življenje.

Prehranjevanje

Večinoma lovi v večernem mraku in ponoči. Izključno lovi ponoči tam, kjer se ljudje ukvarjajo s poljedelstvom. Pleni večinoma glodavce, ne odreče se pa tudi zajcem, malim antilopam in ponirkom, pticam, žabam in kuščarjem. Če gre za preživetje, se prehranjuje tudi s termiti, kobilicami in celo s sadeži. Serval pozna več tehnik lova. Včasih leži v zasedi in čaka na mimoidoči plen. Včasih pa uporabi tehniko presenečenja - se priplazi iz kritja in ko je oddaljen le nekaj metrov, nenadoma v teku napade žrtev. Da bi ujel ptiča, lahko skoči tudi 3 metre visoko. Svoj plen použije takoj, če pa ulovi kaj večjega, pa ga nekaj odstopi tudi drugim.

Reference

↑ Wozencraft, W. Christopher (16. november 2005). »Order Carnivora (str. 532-628)«. V Wilson, D.E.; Reeder, D.M (ur.). Mammal Species of the World: A Taxonomic and Geographic Reference (3. izd.). Baltimore: Johns Hopkins University Press. str. 540. ISBN 978-0-8018-8221-0. OCLC 62265494.
↑ Breitenmoser, C., Henschel, P. & Sogbohossou, E. (2008). Leptailurus serval . Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst 2008. IUCN 2008. Pridobljeno: 22 March 2009. Database entry includes justification for why this species is of least concern

[msw3-1] Wozencraft, W. Christopher (16. november 2005). »Order Carnivora (str. 532-628)«. V Wilson, D.E.; Reeder, D.M (ur.). Mammal Species of the World: A Taxonomic and Geographic Reference (3. izd.). Baltimore: Johns Hopkins University Press. str. 540. ISBN 978-0-8018-8221-0. OCLC 62265494.

[iucn-2] Breitenmoser, C., Henschel, P. & Sogbohossou, E. (2008). Leptailurus serval . Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst 2008. IUCN 2008. Pridobljeno: 22 March 2009. Database entry includes justification for why this species is of least concern

[1]

[2]