Spodumen

Spodumen
Spodumen iz Massachusettsa, ZDA (velikost: 14,2 x 9,2 x 3,0 cm)
Splošno
Kategorija	Inosilikati
Kemijska formula	LiAl(SiO3)2
Kristalna simetrija	C2/c
Osnovna celica	a = 9,46 Å b = 8,39 Å c = 5,22 β = 110,17°, Z = 4
Lastnosti
Barva	zelo različna: bela, brezbarvna, siva, rožnata, vijolična, rumena in zelena; lakhko je dvobraven: smararagdno zelen (hidenit), vijoličen (kunzit), rumen (trifan)
Kristalni habit	prizmatičen, praviloma sploščen in iztegnjen, žarkast vzporedno z {100}, običajno masiven
Kristalni sistem	monoklinski
Dvojčičenje	običajno na {100}
Razkolnost	popolno primatična, dvosmerna {110} ∧ {110} na 87°
Lom	neraven do podškoljkast
Žilavost	krheh
Trdota	6,5–7
Sijaj	steklast, na razkolih bisern
Barva črte	bela
Specifična teža	3,03–3,23
Optične lastnosti	dvoosen (+)
Lomni količnik	nα = 1,648–1,661 nβ = 1,655–1,670 nγ = 1,662–1,679
Dvolomnost	δ = 0,014–0,018
Pleohroizem	močan v kunzitu: α-škrlaten, γ-brazbarven hidenit: α-zelen, γ-brezbarven
Kot 2V	54° do 69°
Taljivost	3,5
Topnost	netopen
Drugo	tenebrescenca, hatojanca, kunzit pogosto fluorescira pod UV svetlobo
Sklici

Spodumen je inosilikatni piroksenski mineral s kemijsko formulo LiAl(SiO₃)₂. Uporaben je kot vir litija. Je brezbarven do rumenkast. Rožnati do vijolični različki se imenujejo kunzit, rumenkastozeleni do smaragdno zeleni pa hidenit. Kristali so prizmatični, pogosto veliki. Monokristali lahko zrasejo do dolžine 10 m. Takšne primerke so našli v Black Hills, Južna Dakota, ZDA.

Mineral kristalizira v monoklinskem kristalnem sistemu. Kristali so pogosto zelo razbrazdani v smeri osi c. Na kristalnih ravninah so pogosto trikotne vdolbine.

Ime

Ime spodumen izhaja iz grškega jezika in pomeni "zgorel do pepela". Takšno ime je dobil po neprozornem pepelnatem videzu po industrijski predelavi.

Nahajališča

Spodumen se pojavlja v granitih in pegmatitih, bogatih z litijem. Prozorni primerki so se že v davnini uporabljali kot dragi kamni. Kunzit in hidenit sta znana po močnem pleohroizmu.

Pomembna nahajališča spodumena so v Braziliji, na Madagaskarju, ZDA (Severna Karolina, Kalifornija), Afganistanu in Pakistanu.

Kunzit

Kunzit je trd rožnat drag kamen. Barvo mu daje onečiščenje z manganom. Ime je dobil po G.F. Kunzu, ki ga je odkril v Connecticutu, ZDA, leta 1902. Največje nahajališča kunzita so v Braziliji, ZDA, Kanadi, Mehiki, Švedski, zahodni Avstraliji, Afganistanu in Pakistanu.

Hidenit

Hidenit je zelen različek spodumena, ki so ga prvič našli v rudniku Rist-Ellis, Hidenit, Severna Karolina, ZDA. Ime je dobil po svojem tipskem nahajališču. Včasih se uporablja kot drag kamen.

• 
  Spodumen iz Darra-i-Pecha, Afganistan (velikost: 12 × 6 × 3 cm)
• 
  Kunzit (pravokotno brušenje, levo) in hidenit (antično brušenje, desno)
• 
  Hidenit: neobdelana in obdelan primerek
• 
  Kunzit, provinca Nuristan, Afganistan