Karl Marx

Rojstvo	Karl Heinrich Marx; 5. maj 1818; Trier[d], Renska provinca[d], Kraljevina Prusija[d]
Smrt	14. marec 1883 (64 let); London[d], Anglija[d], Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske[d]
Psevdonimi	Glückskind
Državljanstvo	Kraljevina Prusija[d]; brezdomovinstvo[d]; Združeno kraljestvo[d]
Poklic	ekonomist, novinar, zgodovinar, filozof, sociolog, revolucionar, pesnik, politik, pisatelj, pisec, družboslovec, filmski scenarist, televizijski scenarist
Pokopan	Tomb of Karl Marx
Podpis

Wikipedija ima članek na temo: Karl Marx

Karl Marx, nemški filozof, ekonomist, publicist, * 1818 - † 1883

Navedki

Svoboda je francoski izraz za enovitost človeškega bitja, zavest rodu in družbeni in humani odnos človeka do človeka. (o svobodi)
Zgodovina družbe do današnjih dni je zgodovina boja razredov. (o zgodovini)
Narod, ki zatira druge narode, sam ne more biti svoboden.
Zgodovina ne zna drugače odgovarjati na stara vprašanja, kakor da nam postavlja nova.
Religija je opij ljudstva.
Zgodovina se ponavlja, prvič kot tragedija, drugič kot farsa.
Vsak po svojih zmožnostih, vsakemu po njegovih potrebah.
Delavci po svetu osvobodite se, ničesar ne morete izgubiti razen svojih verig.
Bogati bodo naredili vse za revne, razen zlezli z njihovih hrbtov.
Proletarci lahko izgubijo le svoje verige.
Buržoazija ustvarja… lastne grobarje. Njen propad in zmaga proletariata sta enako neizogibna.
Filozofi so svet zgolj različno interpretirali; gre pa za to, da ga spremenimo.
Kritika religije je temelj vsake kritike.

Moses Hess v pismu prijatelju:

Dr. Marx, tako se imenuje moj malik, je še zelo mlad mož (morda največ 24 let), ki bo zadal srednjeveški religiji in politiki odločilen udarec. Najglobljo filozofsko resnost združi z najostrejšo domislico. Zamisli si Rousseauja, Voltaira, Holbacha, Lessinga, Heineja in Hegla združene v eni osebi, pravim združene, ne nametane - to ti dá dr. Marxa.

Engels o Marxovem publicističnem delu:

On sploh ni novinar in tudi nikoli ne bo. Nad uvodnikom, ki ga nekdo drug napiše v dveh urah, čepi po ves dan, kot da bi šlo za rešitev kakega globokega filozofskega problema. Spreminja in pili in spremenjeno spet spreminja in od same temeljitosti ne more nikoli končati ob pravem času.

Pruski oficir Gustav Techow, udeleženec revolucije 1848:

Če bi Marx imel toliko srca kot razuma, toliko ljubezni kot sovraštva, bi šel zanj v ogenj. (ibid)

Markova samoopredelitev, po pripovedovanju Engelsa: