čistiti

Serbo-Croatian

Etymology

Inherited from Proto-Slavic *čistiti. Synchronically from čȉst.

Pronunciation

• IPA^(key): /t͡ʃîstiti/
• Hyphenation: čis‧ti‧ti

Verb

čȉstiti impf (Cyrillic spelling чи̏стити)

1. (transitive) to clean

Conjugation

Conjugation of čistiti

Infinitive: čistiti		Present verbal adverb: čȉstēći		Past verbal adverb: —		Verbal noun: čȉšćēnje
Number		Singular			Plural
Person		1st	2nd	3rd	1st	2nd	3rd
Verbal forms		ja	ti	on / ona / ono	mi	vi	oni / one / ona
Present		čistim	čistiš	čisti	čistimo	čistite	čiste
Future	Future I	čistit ću1 čistiću	čistit ćeš1 čistićeš	čistit će1 čistiće	čistit ćemo1 čistićemo	čistit ćete1 čistićete	čistit će1 čistiće
	Future II	bȕdēm čistio2	bȕdēš čistio2	bȕdē čistio2	bȕdēmo čistili2	bȕdēte čistili2	bȕdū čistili2
Past	Perfect	čistio sam2	čistio si2	čistio je2	čistili smo2	čistili ste2	čistili su2
	Pluperfect3	bȉo sam čistio2	bȉo si čistio2	bȉo je čistio2	bíli smo čistili2	bíli ste čistili2	bíli su čistili2
	Imperfect	čišćah	čišćaše	čišćaše	čišćasmo	čišćaste	čišćahu
Conditional I		čistio bih2	čistio bi2	čistio bi2	čistili bismo2	čistili biste2	čistili bi2
Conditional II4		bȉo bih čistio2	bȉo bi čistio2	bȉo bi čistio2	bíli bismo čistili2	bíli biste čistili2	bíli bi čistili2
Imperative		—	čisti	—	čistimo	čistite	—
Active past participle		čistio m / čistila f / čistilo n			čistili m / čistile f / čistila n
Passive past participle		čišćen m / čišćena f / čišćeno n			čišćeni m / čišćene f / čišćena n
1   Croatian spelling: others omit the infinitive suffix completely and bind the clitic. 2   For masculine nouns; a feminine or neuter agent would use the feminine and neuter gender forms of the active past participle and auxiliary verb, respectively. 3   Often replaced by the past perfect in colloquial speech, i.e. the auxiliary verb biti (to be) is routinely dropped. 4   Often replaced by the conditional I in colloquial speech, i.e. the auxiliary verb biti (to be) is routinely dropped.   *Note: The aorist and imperfect were not present in, or have nowadays fallen into disuse in, many dialects and therefore they are routinely replaced by the past perfect in both formal and colloquial speech.

Derived terms

• ìščistiti
• òčistiti
• pòčistiti
• prèčistiti
• pròčistiti
• ràščistiti

 

References

• “čistiti”, in Hrvatski jezični portal (in Serbo-Croatian), 2006–2024

Slovene

Etymology

From Proto-Slavic *čistiti.

Pronunciation

• IPA^(key): /t͡ʃìːstiti/

Verb

čístiti impf

1. (transitive) to clean (to remove dirt from a place or object)

Conjugation

Class IV, accentual type I (accent is not directly before the endings), imperfective

Infinitive čístiti (i-ti)

Long infinitive (usually only written, except in very formal contexts)		čístiti
Short infinitive (in spoken formal language, colloquial)		čístit
Supine		čístit
l-participle
	masculine	feminine	neuter
singular	čístił	čīstila	čístilo
dual	čístila	čístili	čístili
plural	čístili	čístile	čístila
n-/t-participle (passive participle)
	masculine	feminine	neuter
singular	čȋščen	čȋščena	čȋščeno
dual	čȋščena	čȋščeni	čȋščeni
plural	čȋščeni	čȋščene	čȋščena
š-participle
	masculine	feminine	neuter
singular	–	–	–
dual	–	–	–
plural	–	–	–
adverbial š-participle		–
True gerund		číščenje
Objectified gerund		–

Present stem čȋstim (i-m)

Present indicative
	singular	dual	plural
1st person	čȋstim	čȋstiva, čȋstima	čȋstimo
2nd person	čȋstiš	čȋstita, čȋstista	čȋstite, čȋstiste
3rd person	čȋsti	čȋstita, čȋstista	čȋstijo
Imperative
	singular	dual	plural
1st person	čísti	čístiva, čístima	čístimo
2nd person	čísti	čístita	čístite
3rd person	čísti	čístita	–
č-participle
	masculine	feminine	neuter
singular	čiščȅč	čiščẹ́ča	čiščẹ́če
dual	čiščẹ́ča	čiščẹ́či	čiščẹ́či
plural	čiščẹ́či	čiščẹ́če	čiščẹ́ča
adverbial participles
č-participle		čiščȅč, čiščẹ̄č
e-participle		–

Derived terms

• očístiti
• počístiti

Further reading

• “čistiti”, in Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, portal Fran
• “čistiti”, in Termania, Amebis
• See also the general references