Vitamin B12: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Trenutna redakcija s časom 17:05, 30. april 2023

Vitamin B₁₂

IUPAC ime	α-(5,6-dimetilbenzimidazolil)kobamidcianid
Kemijska formula	C₆₃H₈₈CoN₁₄O₁₄P
Molekulska masa	1355.37 g/mol

Vitamin B₁₂ ali kobalamin je v vodi topen vitamin. Vitamin B₁₂ predstavlja družino kemijskih substanc, ki se v organizmu pretvorijo v aktivno obliko – kobalamin. To so cianokobalamin, hidroksokobalamin, metilkobalamin in adenozilkobalamin.

Esencialen je za sintezo purina in timidina, rast krvnih celic, delovanje ščitnice, sintezo mielina ter normalno delovanje možganov in živčevja (vzdržuje integriteto živčne membrane). Zaradi velikosti in zapletenosti strukture se industrijsko pridobiva le z bakterijsko fermentacijo.

Viri

Vitamin B₁₂ se nahaja v jetrih, ledvicah, mesu, jajcih, siru, mleku in ribah. V hrani rastlinskega izvora in kvasu je prisoten le v sledeh, saj ga rastline same ne sintetizirajo. Primeri živil rastlinskega izvora, ki kobalamin vsebujejo, so izdelki iz soje (zlasti fermentirani, kot je npr. tempeh) in nekatere vrste alg (npr. alge dulse)^[1].

Hrana	µg vitamin B₁₂/100g
pečena goveja jetra	83,1
kuhana puranja drobovina	33,2
svinjska jetra	20,1
surove pacifiške ostrige	16,0
kuhane kraljevske rakovice z Aljaske	11,5
surove školjke	11,3
kuhana piščančja drobovina	9,4
švicarski sir	3,34
goveje meso (nekuhano)	1,15
surovo jajce	0,89
polnomastno kravje mleko	0,45
surove piščančje prsi	0,20

Priporočene vrednosti vnosa

Skupina	µg/dan
novorojenčki (do 6 meseca)	0,3
dojenčki od 6 mesecev do 1 leta	0,5
otroci od 1 leta do 3 let	0,7
otroci od 4 do 6 let	1
otroci od 7 do 10 let	1,4
mladostniki od 11 let naprej	2
odrasli	2
nosečnice	2,2
doječe matere (prvih 6 mesecev)	2,6

Absorpcija

Za absorpcijo je zelo pomembna želodčna kislina in intrinzični faktor (IF), zato pri hipoklorhidriji (npr. kot posledici zdravljenja želodčne razjede z inhibitorji protonske črpalke) lahko pride do malabsorpcije vitamina B₁₂. Podobno se zgodi pri gastritični atrofiji.

Težave z absorpcijo in s tem tudi pomanjkanje vitamina B12 naraščajo s starostjo.^[2]

Vitamin B₁₂ kot prehransko dopolnilo

Nekatere raziskave so potrdile izboljšanje nekaterih bolezenskih stanj, kot so perniciozna anemija, ateroskleroza, povečan holesterol, osteoporoza, HIV, hepatitis, astma, diabetes, neplodnost pri moških.

Deluje tudi kot protektiv pri raku na dojkah.

Pomanjkanje

Zdrav človek, ki uživa uravnoteženo prehrano, ne bi smel imeti težav s pomanjkanjem tega vitamina. Drugače pa je pri veganih, ki s hrano ne dobijo zadostne količine vitamina B₁₂.

Če ga primanjkuje, začne primanjkovati tudi folata, saj se s tem spremeni njegov metabolizem in se zmanjša njegova regeneracija v telesu. Posledično zaradi pomanjkanja folata se poviša plazemska koncentracija homocisteina, kar poveča verjetnost za koronarno arterijsko bolezen in zaplete v nosečnosti.

Nekateri avtorji opozarjajo na morebitno povezavo pomanjkanja vitamina B₁₂ in razvojem nevropsihičnih bolezni. Simptomi pomanjkanja se pri človeku, ki postane vegan, pokažejo šele po 20 letih. Če pa ima človek težave z absorpcijo (reabsorpcijo) vitamina B12, pa se simptomi pokažejo že po treh letih. ^[2]

Laboratorijska diagnostika

Ker za pomanjkanje vitamina B12 ni zlatega standarda, se za potrditev domnevne diagnoze opravi več različnih laboratorijskih testov.

Serumska vrednost vitamina B12 je precej neprimerna, ker se pozno spreminja, poleg tega pa je razmeroma neobčutljiva in nespecifična.^[3]

Metilmalonska kislina v urinu ali krvni plazmi velja za funkcionalni označevalec vitamina B12, ki se poveča, kadar so zaloge vitamina B12 izčrpane.^[3] Vendar lahko povišana raven metilmalonske kisline kaže tudi na pogosto spregledano^[4] presnovno motnjo, kombinirano malonsko in metilmalonsko acidurijo (CMAMMA).^[5]

Najzgodnejši označevalec pomanjkanja vitamina B12 je nizka raven holotranskobalamina (holoTC), ki je kompleks vitamina B12 in njegove transportne beljakovine.^[3]

Farmacevtska uporaba

Najbolj pogosta oblika v farmacevtskih oblikah je cianokobalamin, ker cianid stabilizira molekulo kobalamina, ki bi v nasprotnem primeru v stiku s svetlobo razpadla.^[2]

Vitamin B₁₂ se dodaja v obliki injekcij ali peroralno v dnevni količini 300 – 1000 µg. Dodaja se:

po operativni/kirurški odstranitvi dela ali celotnega želodca ali črevesja za zagotovitev ustrezne koncentracije vitamina B₁₂ v krvnem obtoku,
za zdravljenje perniciozne anemije,
za nadomeščanje vitamina B₁₂ v primeru pomanjkanja zaradi nezadostnega privzema vitamina B₁₂ iz hrane,
pri tirotoksikozi,
pri krvavitvah,
pri malignih boleznih,
pri boleznih jeter ali ledvic,
pri gastrointestinalnih infekcijah,
kadilcem
striktnim vegeterijancem (vegani),
bolnikom, ki imajo težave z absorpcijo vitamina B12 iz hrane zaradi primanjkljaja želodčnega tkiva (parietalnih celic).

Možni neželeni učinki

Predoziranje cianokobalamina naj ne bi povzročilo resnih neželenih učinkov, razen alergijskih reakcij, kot so koprivnica, oteženo dihanje, otekanje obraza, ustnic, jezika ali žrela.

Glej tudi

Opombe in reference

↑ Watanabe, Fumio; Yabuta, Yukinori; Bito, Tomohiro; Teng, Fei (5. maj 2014). »Vitamin B12-Containing Plant Food Sources for Vegetarians«. Nutrients. Zv. 6, št. 5. str. 1861–1873. doi:10.3390/nu6051861. ISSN 2072-6643. PMC 4042564. PMID 24803097.
↑ ^2,0 ^2,1 ^2,2 Herbert V (1988). "Vitamin B-12: plant sources, requirements, and assay". The American Journal of Clinical Nutrition 48 (3 Suppl): 852–8. PMID 3046314 http://www.ajcn.org/content/48/3/852.full.pdf
↑ ^3,0 ^3,1 ^3,2 Herrmann, Wolfgang; Obeid, Rima (3. oktober 2008). »Causes and Early Diagnosis of Vitamin B12 Deficiency«. Deutsches Ärzteblatt international. doi:10.3238/arztebl.2008.0680. ISSN 1866-0452. PMC 2696961. PMID 19623286.
↑ NIH Intramural Sequencing Center Group; Sloan, Jennifer L; Johnston, Jennifer J; Manoli, Irini; Chandler, Randy J; Krause, Caitlin; Carrillo-Carrasco, Nuria; Chandrasekaran, Suma D; Sysol, Justin R (september 2011). »Exome sequencing identifies ACSF3 as a cause of combined malonic and methylmalonic aciduria«. Nature Genetics (v angleščini). Zv. 43, št. 9. str. 883–886. doi:10.1038/ng.908. ISSN 1061-4036. PMC 3163731. PMID 21841779.{{navedi revijo}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
↑ de Sain-van der Velden, Monique G. M.; van der Ham, Maria; Jans, Judith J.; Visser, Gepke (2016). Morava, Eva (ur.). A New Approach for Fast Metabolic Diagnostics in CMAMMA. Zv. 30. Berlin, Heidelberg: Springer Berlin Heidelberg. str. 15–22. doi:10.1007/8904_2016_531. ISBN 978-3-662-53680-3. PMC 5110436. PMID 26915364.

[1] Watanabe, Fumio; Yabuta, Yukinori; Bito, Tomohiro; Teng, Fei (5. maj 2014). »Vitamin B12-Containing Plant Food Sources for Vegetarians«. Nutrients. Zv. 6, št. 5. str. 1861–1873. doi:10.3390/nu6051861. ISSN 2072-6643. PMC 4042564. PMID 24803097.

[ReferenceB-2] 2,0 ^2,1 ^2,2 Herbert V (1988). "Vitamin B-12: plant sources, requirements, and assay". The American Journal of Clinical Nutrition 48 (3 Suppl): 852–8. PMID 3046314 http://www.ajcn.org/content/48/3/852.full.pdf

[:0-3] 3,0 ^3,1 ^3,2 Herrmann, Wolfgang; Obeid, Rima (3. oktober 2008). »Causes and Early Diagnosis of Vitamin B12 Deficiency«. Deutsches Ärzteblatt international. doi:10.3238/arztebl.2008.0680. ISSN 1866-0452. PMC 2696961. PMID 19623286.

[4] NIH Intramural Sequencing Center Group; Sloan, Jennifer L; Johnston, Jennifer J; Manoli, Irini; Chandler, Randy J; Krause, Caitlin; Carrillo-Carrasco, Nuria; Chandrasekaran, Suma D; Sysol, Justin R (september 2011). »Exome sequencing identifies ACSF3 as a cause of combined malonic and methylmalonic aciduria«. Nature Genetics (v angleščini). Zv. 43, št. 9. str. 883–886. doi:10.1038/ng.908. ISSN 1061-4036. PMC 3163731. PMID 21841779.{{navedi revijo}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)

[5] Sain-van der Velden, Monique G. M.; van der Ham, Maria; Jans, Judith J.; Visser, Gepke (2016). Morava, Eva (ur.). A New Approach for Fast Metabolic Diagnostics in CMAMMA. Zv. 30. Berlin, Heidelberg: Springer Berlin Heidelberg. str. 15–22. doi:10.1007/8904_2016_531. ISBN 978-3-662-53680-3. PMC 5110436. PMID 26915364.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

@@ Vrstica 1: / Vrstica 1: @@
+{{DISPLAYTITLE:Vitamin B{{ssub|12}}}}
 {{slog}}
 {| align="right" width="300" border="1" cellspacing="0" cellpadding="3" style="margin: 0 0 0 0.5em; background: #FFFFFF; border-collapse: collapse"
 |-
 ! bgcolor="#ffddaa" colspan="2" | '''''Vitamin B<sub>12</sub>'''''
 |- style="border-top: 3px solid gray"
-| colspan="2" |[[Slika:cobalamin.png|thumb|center|350px|]]
+| colspan="2" |[[Slika:Cobalamin skeletal.svg|thumb|center|350px|]]
 |-
 | bgcolor="#ffeedd" | [[IUPAC ime]]
@@ Vrstica 21: / Vrstica 21: @@
 '''Vitamin B<sub>12</sub>''' ali '''kobalamin''' je v vodi topen [[vitamin]]. Vitamin B<sub>12</sub> predstavlja družino kemijskih [[substanca|substanc]], ki se v organizmu pretvorijo v aktivno obliko – kobalamin. To so cianokobalamin, hidroksokobalamin, metilkobalamin in adenozilkobalamin.
-Esencialen je za sintezo [[purin]]a in [[timidin]]a, rast krvnih celic, delovanje ščitnice, sintezo [[mielin]]a ter normalno delovanje možganov in živčevja (vzdržuje integriteto živčne membrane). Zaradi velikosti in zapletenosti strukture se industrijsko pridobiva le z bakterijsko [[fermentacija|fermentacijo]]. <ref name="ReferenceA">http://en.wikipedia.org/wiki/Vitamin_B12</ref>
+Esencialen je za sintezo [[purin]]a in [[timidin]]a, rast krvnih celic, delovanje ščitnice, sintezo [[mielin]]a ter normalno delovanje možganov in živčevja (vzdržuje integriteto živčne membrane). Zaradi velikosti in zapletenosti strukture se industrijsko pridobiva le z bakterijsko [[fermentacija|fermentacijo]].
 == Viri ==
 Vitamin B<sub>12</sub> se nahaja v jetrih, ledvicah, mesu, jajcih, siru, mleku in ribah.
+V hrani rastlinskega izvora in kvasu je prisoten le v sledeh, saj ga rastline same ne sintetizirajo. Primeri živil rastlinskega izvora, ki kobalamin vsebujejo, so izdelki iz soje (zlasti fermentirani, kot je npr. [[:en:Tempeh|tempeh]]) in nekatere vrste alg (npr. [[:en:Palmaria_palmata|alge dulse]])<ref>{{Navedi revijo|title = Vitamin B12-Containing Plant Food Sources for Vegetarians|url = http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4042564/|journal = Nutrients|date = 2014-05-05|issn = 2072-6643|pmc = 4042564|pmid = 24803097|pages = 1861-1873|volume = 6|issue = 5|doi = 10.3390/nu6051861|first = Fumio|last = Watanabe|first2 = Yukinori|last2 = Yabuta|first3 = Tomohiro|last3 = Bito|first4 = Fei|last4 = Teng}}</ref>.
-Ne najdemo pa ga v rastlinski hrani in v kvasu; razen v sojini omaki in sojinem mleku.
 {| class="wikitable"
@@ Vrstica 55: / Vrstica 55: @@
 | surove piščančje prsi || 0,20
 |}
-<ref name="ReferenceA"/>
 ==Priporočene vrednosti vnosa==
 {| class="wikitable"
@@ Vrstica 83: / Vrstica 80: @@
 ==Absorpcija==
-Za absorpcijo je zelo pomembna želodčna kislina in intrinzični faktor (IF), zato pri [[hipoklorhidrija|hipoklorhidriji]] (npr. kot posledici zdravljenja želodčne razjede z inhibitorji [[protonska črpalka|protonske črpalke]]) lahko pride do malabsorpcije vitamina B<sub>12</sub>. Podobno se zgodi pri gastritični [[atrofija|atrofiji]]. <br />
+Za absorpcijo je zelo pomembna želodčna kislina in intrinzični faktor (IF), zato pri [[hipoklorhidrija|hipoklorhidriji]] (npr. kot posledici zdravljenja želodčne razjede z inhibitorji [[protonska črpalka|protonske črpalke]]) lahko pride do malabsorpcije vitamina B<sub>12</sub>. Podobno se zgodi pri gastritični [[atrofija|atrofiji]].
-Težave z absorpcijo in s tem tudi pomanjkanje vitamina B12 naraščajo s starostjo. <ref name="ReferenceB">Herbert V (1988). "Vitamin B-12: plant sources, requirements, and assay". The American Journal of Clinical Nutrition 48 (3 Suppl): 852–8. PMID 3046314 http://www.ajcn.org/content/48/3/852.full.pdf</ref>
+Težave z absorpcijo in s tem tudi pomanjkanje vitamina B12 naraščajo s starostjo.<ref name="ReferenceB">Herbert V (1988). "Vitamin B-12: plant sources, requirements, and assay". The American Journal of Clinical Nutrition 48 (3 Suppl): 852–8. PMID 3046314 http://www.ajcn.org/content/48/3/852.full.pdf</ref>
 ==Vitamin B<sub>12</sub> kot prehransko dopolnilo==
-Nekatere raziskave so potrdile izboljšanje nekaterih bolezenskih stanj, kot so [[perniciozna anemija]], [[ateroskleroza]], povečan [[holesterol]], [[osteoporoza]], [[HIV]], [[hepatitis]], [[astma]], [[diabetes]], neplodnost pri moških. <br />
+Nekatere raziskave so potrdile izboljšanje nekaterih bolezenskih stanj, kot so [[perniciozna anemija]], [[ateroskleroza]], povečan [[holesterol]], [[osteoporoza]], [[HIV]], [[hepatitis]], [[astma]], [[diabetes]], neplodnost pri moških.
 Deluje tudi kot protektiv pri raku na dojkah.
 ==Pomanjkanje==
-Zdrav človek, ki uživa uravnoteženo [[Prehrana|prehrano]], ne bi smel imeti težav s pomanjkanjem tega vitamina. Drugače pa je pri [[vegani|veganih]], ki s hrano ne dobijo zadostne količine vitamina B<sub>12</sub>. <br />
+Zdrav človek, ki uživa uravnoteženo [[Prehrana|prehrano]], ne bi smel imeti težav s pomanjkanjem tega vitamina. Drugače pa je pri [[vegani|veganih]], ki s hrano ne dobijo zadostne količine vitamina B<sub>12</sub>.
-Če ga primanjkuje, začne primanjkovati tudi [[Folna kislina|folata]], saj se s tem spremeni njegov [[metabolizem]] in se zmanjša njegova regeneracija v telesu. Posledično zaradi pomanjkanja folata se poviša plazemska koncentracija homocisteina, kar poveča verjetnost za [[koronarna arterijska bolezen|koronarno arterijsko bolezen]] in zaplete v [[Nosečnost|nosečnosti]]. <br />
+Če ga primanjkuje, začne primanjkovati tudi [[Folna kislina|folata]], saj se s tem spremeni njegov [[metabolizem]] in se zmanjša njegova regeneracija v telesu. Posledično zaradi pomanjkanja folata se poviša plazemska koncentracija homocisteina, kar poveča verjetnost za [[koronarna arterijska bolezen|koronarno arterijsko bolezen]] in zaplete v [[Nosečnost|nosečnosti]].
 Nekateri avtorji opozarjajo na morebitno povezavo pomanjkanja vitamina B<sub>12</sub> in razvojem nevropsihičnih bolezni.
-Simptomi pomanjkanja se pri človeku, ki postane vegan, pokažejo šele po 20 letih. Če pa ima človek težave z absorpcijo (reabsorpcijo) vitamina B12, pa se simptomi pokažejo že po 3 letih. <ref name="ReferenceB"/>
+Simptomi pomanjkanja se pri človeku, ki postane vegan, pokažejo šele po 20 letih. Če pa ima človek težave z absorpcijo (reabsorpcijo) vitamina B12, pa se simptomi pokažejo že po treh letih. <ref name="ReferenceB" />
+=== Laboratorijska diagnostika ===
+Ker za pomanjkanje vitamina B12 ni zlatega standarda, se za potrditev domnevne diagnoze opravi več različnih laboratorijskih testov.
+Serumska vrednost vitamina B12 je precej neprimerna, ker se pozno spreminja, poleg tega pa je razmeroma neobčutljiva in nespecifična.<ref name=":0">{{Navedi revijo|last=Herrmann|first=Wolfgang|last2=Obeid|first2=Rima|date=2008-10-03|title=Causes and Early Diagnosis of Vitamin B12 Deficiency|url=https://www.aerzteblatt.de/10.3238/arztebl.2008.0680|magazine=Deutsches Ärzteblatt international|doi=10.3238/arztebl.2008.0680|issn=1866-0452|pmc=2696961|pmid=19623286}}</ref>
+[[Metilmalonska kislina]] v urinu ali krvni plazmi velja za funkcionalni označevalec vitamina B12, ki se poveča, kadar so zaloge vitamina B12 izčrpane.<ref name=":0" /> Vendar lahko povišana raven metilmalonske kisline kaže tudi na pogosto spregledano<ref>{{Navedi revijo|last=NIH Intramural Sequencing Center Group|last2=Sloan|first2=Jennifer L|last3=Johnston|first3=Jennifer J|last4=Manoli|first4=Irini|last5=Chandler|first5=Randy J|last6=Krause|first6=Caitlin|last7=Carrillo-Carrasco|first7=Nuria|last8=Chandrasekaran|first8=Suma D|last9=Sysol|first9=Justin R|date=september 2011|title=Exome sequencing identifies ACSF3 as a cause of combined malonic and methylmalonic aciduria|url=http://www.nature.com/articles/ng.908|magazine=Nature Genetics|language=en|volume=43|issue=9|pages=883–886|doi=10.1038/ng.908|issn=1061-4036|pmc=3163731|pmid=21841779}}</ref> presnovno motnjo, [[Kombinirana malonska in metilmalonska acidurija|kombinirano malonsko in metilmalonsko acidurijo]] (CMAMMA).<ref>{{Navedi knjigo|title=A New Approach for Fast Metabolic Diagnostics in CMAMMA|url=http://link.springer.com/10.1007/8904_2016_531|publisher=Springer Berlin Heidelberg|date=2016|location=Berlin, Heidelberg|isbn=978-3-662-53680-3|pmc=5110436|pmid=26915364|pages=15–22|volume=30|doi=10.1007/8904_2016_531|first=Monique G. M.|last=de Sain-van der Velden|first2=Maria|last2=van der Ham|first3=Judith J.|last3=Jans|first4=Gepke|last4=Visser|editor-first=Eva|editor-last=Morava}}</ref>
+Najzgodnejši označevalec pomanjkanja vitamina B12 je nizka raven [[Holotranskobalamin|holotranskobalamina]] (holoTC), ki je kompleks vitamina B12 in njegove transportne beljakovine.<ref name=":0" />
 ==Farmacevtska uporaba==
-Najbolj pogosta oblika v farmacevtskih oblikah je cianokobalamin, ker cianid stabilizira molekulo kobalamina, ki bi v nasprotnem primeru v stiku s svetlobo razpadla.<ref name="ReferenceB"/> <br />
+Najbolj pogosta oblika v farmacevtskih oblikah je cianokobalamin, ker cianid stabilizira molekulo kobalamina, ki bi v nasprotnem primeru v stiku s svetlobo razpadla.<ref name="ReferenceB"/>
 Vitamin B<sub>12</sub> se dodaja v obliki injekcij ali peroralno v dnevni količini 300 – 1000 µg.
 Dodaja se:
@@ Vrstica 125: / Vrstica 136: @@
 {{opombe}}
+{{normativna kontrola}}
 [[Kategorija:Vitamini]]
+[[Kategorija:Kobaltove spojine]]
+[[Kategorija:Organokovinske spojine]]