Cerkev sv. Save, Beograd
Cerkev sv. Save [svétega sáve] (srbsko: Храм светог Саве/Hram svetog Save) je cerkev Srbske pravoslavne cerkve, nahaja se v četrti Vračar v Beogradu. Je ena največjih pravoslavnih cerkva na svetu in jo uvrščajo med največje cerkvene stavbe na svetu. Posvečena je svetemu Savi, srbskemu menihu, nadškofu in pravoslavnem svetniku.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Nova Cerkev Svetega Sava na Vračarju (1926, 1985–1993) je izvirno delo Nestorovića in Aleksandra Deroka; temeljni kamen je blagoslovil še patriarh Varnava (1935); samo gradnjo pa je vodil nadalje Branko Pešić s sodelavci. Dokončen načrt je megalomansko odstopal od predvidenega, kar je povzročilo nejevoljo in burne razprave po celi Jugoslaviji.[1][2][3]
Gradili so jo nad domnevnim grobom Svetega Sava, kjer so bile sežgane njegove relikvije. Veliki vezir Kodža Sinan Paša je ukazal, da se krsta s Savovimi relikvijami prenese iz Samostana Mileševe v Beograd, kjer jo je del na grmado in leta 1595 sežgal. Natančen kraj sežiga pa ni z gotovostjo ugotovljen in domneva se, da se je to zgodilo na griču »Čupina umka« na Tašmajdanu, na mestu med današnjo Cerkvijo svetega Marka in športnim območjem, ki se je takrat imenoval Vračar.[4][5]
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Damlanovic, Tanja (2005). „Fighting“ the St. Sava: Public Reaction to the Competition for the largest Cathedral in Belgrad. Zv. 5/2. Cenrtopa. str. 125–135.
{{navedi knjigo}}
:|access-date=
potrebuje|url=
(pomoč) - ↑ Jadresin Milic, Renata; Madanovic, Milica (25. oktober 2018). »Romantic Visions vs. Rejection of Ideal Reconstruction. Regionalism, Nationalism & Modern Architecture« (PDF). Conference Proceedings, Porto: 128–143. Pridobljeno 16. aprila 2022.
{{navedi časopis}}
: Sklic journal potrebuje|journal=
(pomoč)Vzdrževanje CS1: datum in leto (povezava) - ↑ Ignjatović, Aleksander (2018). »Translatio Imperii Revisited in the Balkans: Interpretation of Serbian Past and Imperial Imagination, 1878-1941, Wouter Bracke et al. (eds.), Renovatio, Inventio, Absentia Imperii: From the Roman Empire to Contemporary Imperialism« (pdf). Brussels and Rome:: Academia Belgica: 191–215. Pridobljeno 16. aprila 2022.
{{navedi časopis}}
: Sklic journal potrebuje|journal=
(pomoč)Vzdrževanje CS1: dodatno ločilo (povezava) - ↑ »Српско наслеђе: „Где су Турци спалили мошти Светог Саве"«. Srpsko-nasledje.co.rs. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. januarja 2013. Pridobljeno 16. aprila 2022.
{{navedi splet}}
: Sklic ima neznan prazen parameter:|1=
(pomoč) - ↑ »Где су заиста спаљене мошти Светог Саве"«. Политика. 30. januar 2013. Pridobljeno 24. februarja 2018.