Mine sisu juurde

Kiržač

Vikipedii-späi
Kiržač
Киржач
 Lidnanznam
 Flag
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2021) 27,318 ristitud
Pind 30,03 km²
Kiržač Киржач
Pämez' Valentin Tülenev
(reduku 2015—)
Telefonkod +7−49 237-xx-xxx
Aigvö UTC+3


Kiržač (ven.: Киржа́ч) om Venäman lidn da lidnankund Vladimiran agjan päivlaskmas. Se om Kiržačun rajonan administrativine keskuz da üks'jäine lidn.

Eländpunkt mainitase ezmäižen kerdan vl 1332 Ivan Kalitan hengiden kirjeižes. Om nimitadud Kiržač-jogen mödhe (133 km pitte, Kläz'man hura ližajogi). Žilo šingotihe ortodoksižen hristanuskondan Blagoveščenjan mez'jumalankodinno vhesai 1764, konz jumalankodi oli tühjitadud, om udessündutadud vl 1995 naižjumalankodikš. Vspäi 1778 ühtištadihe Kiržač-žilod jogen hural randal Selivanan Mägi-žilonke (ven.: село Селиванова Гора) vastrandal, ühthine eländpunkt sai makundan lidnan statusad. Vozil 1796−1929 lidn mülüi Pokrovan makundha.

Kiržačun nügüdläižen ižandusen sarakod da edheotandad oma produkcii aerokosmižen sarakon täht, metallanümbriradajan instrumentan pästand, klimatižen mašiništon tehmine tehnoparkas (radiatorad, ventilätorad, ventiläciisistemad — 2,5 tuhad radnikoid), omblendfabrik, meblin fabrik, sömtegimišt (maidtegim i konservtegim), kaks' tipografijad (diplomad, instrukcijad), jäškapoiden, televizoriden i pezendmašinoiden ühthekeradamine «Beko»-torguindmarkanke.

Geografijan andmused

[vajehta | vajehtada lähtetekst]

Lidn sijadase ühtennimižen jogen alajoksmusen randoil, kukhikahal tazangištol, 135 m ü.m.t. keskmäižel korktusel, om ümbärtud mecoil.

Matkad Vladimirhasai om 90 km päivnouzmha orhal vai 120 km R75-avtotedme. Lähembaižed lidnad oma Karabanovo (20 km) i Aleksandrov (30 km) lodeheze, Kol'čugino 35 km pohjoižpäivnouzmha i Pokrov 40 km suvipäivnouzmha.

Kiržač om lidnankundan üks'jäižeks eländpunktaks.

Lidnankundan tobmuden pämez' om sen Rahvahandeputatoiden nevondkundan ezimez', edel vn 2018 sulakud Administracijan pämez' oli lidnankundan pämehen. Edeline nevondkundan ezimez' om Aleksandr Sorokin, radoi vn 2015 elokuhusai. Lidnan Administracijan pämez' om Aleksei Fedotov vn 2024 sügüz'kuspäi (velgusentäutai). Edeližed Administracijan pämehed oma Marina Moškova (vn 2024 vilukus-sügüz'kus), Nadežda Skorospelova (radoi vn 2024 vilukuhusai hätken aigan).

Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 29 965 ristitud, rajonan ristitišton seičeme kümnendest, vn 2021 — 27 318 ristitud. Kaik 27 157 eläjad oli lidnas vl 2017. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 31 900 eläjad vl 2005, konz mülütihe lidnanvuittušt Krasnii Oktäbr'-žilod i kaht küläd lidnha (vl 2004 sen ristitišt oli 22 700 eläjad).

Rahvahad (enamba 0,4 % vl 2021): venälaižed — 92,6 %, armenijalaižed — 0,7 %, uzbekad — 0,6 %, tadžikalaižed — 0,4 %, ukrainalaižed — 0,4 %, toižed rahvahad — 2,7 %, rahvahuden ozutandata — 2,6 %.

Ortodoksine hristanuskond ühesa pühäpertid[1] oma kaičenus i saudud lidnas: Pühän Jumalanmaman Blagoveššenjan naižjumalankodi (Blagoveššenjan päjumalanpert', koume jumalanpertid i časoun'), kaks' tošt jumalanpertid i kaks' časounäd. Niiden ližaks kaks' jumalanpertid ei ole kaičenus.

Lapsiden opendusen aluzkundad oma kümne päivkodid (nomer 2, 5, 8, 11, 12, 14, 25, 30, 37, 40), kuz' keskškolad (nomer 1, 2, 3, 5, 6, 7), lapsiden sädamižen keskuz, lapsiden ližaopendusen Rovesnik-keskuz («ühtenigäč»), čomamahtoiden škol, lapsiden sportivine tervehtamižopenduzkeskuz, sportškol. Tehnologijoiden da servisan kolledž[2] om lidnan professionaližen opendusen aluzkundaks. Sen nimi oli Kiržačun mašinansauvomižen kolledž vn 2023 kül'mkuhusai, mülütihe kolledžha profškolad nomer 55 vl 2012.

Avtobusad (12 maršrutad) da taksid oma kundaližeks transportaks lidnas. Sportivine lendimpöud om saudud lidnas.

Kiržač-raudtestancii radab Moskvan raudten Surel renghal, sen «AleksandrovOrehovo-Zujevo»-pidustal. Avtobusad da ezilidnelektrojonused ühtenzoittas lidnad ümbrištonke.

  1. Kiržačun pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)
  2. Kiržačun tehnologijoiden da servisan kolledžan sait (t917315.spo.obrazovanie33.ru). (ven.)



Vladimiran agjan lidnad
Aleksandrov | Gorohovec | Gus' Hrustal'nii | Jur'jev Pol'skii | Kameškovo | Karabanovo | Kiržač | Kol'čugino | Kosterövo | Kovrov | Kurlovo | Lakinsk | Melenkad | Murom | Petuškad | Pokrov | Radužnii | Sobink | Strunino | Sudogd | Suzdal' | Vladimir | Väznikad