Nagrada Karla Velikega
Nagrada Karla Velikega (nemško Karlspreis; polno ime Internationaler Karlspreis der Stadt Aachen, torej Mednarodna Karlova nagrada od mesta Aachen, od leta 1988 pa Mednarodna Karlova nagrada iz Aachna) je priznanje, ki nagrajuje prispevke k evropski integraciji. Nagrada obuja spomin na zapuščino Karla Velikega, ki je bil pokopan v Aachnu. Tradicionalno se nagrada dodeli prejemniku na praznik Vnebohoda. V aprilu 2008 so organizatorji prvotne nagrade skupaj z Evropskim parlamentom ustvarili novo nagrado Evropsko mladinsko nagrado Karla Velikega, ki nagrajuje prispevke mladih k procesu evropske integracije.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]19. decembra 1949 je Kurt Pfeiffer predstavil na obravnavi svojega bralnega krožka "Corona Legentium Aquensis", da ima utemeljen načrt za nagrado mesta: "Imamo čast predlagati letno predstavitev mednarodne nagrade za najbolj dragocen prispevek v služenju Zahodni Evropi, razumevanju in delu za skupnost, za potrebe človečnosti in miru po svetu. Ta prispevek je lahko na področju literarnih, znanstvenih, gospodarskih ali političnih prizadevanj."
Sponzorji nagrade Mesta Aachen, glejte karla velikega, kot je "Ustanovitelj Zahodne Kulture", in trdijo, da pod njegovo vladavino, Mesta Aachen, ki je bil nekoč duhovno in politično središče celotne kaj je zdaj zahodni Evropi.
Prva nagrada Karla Velikega je bila podeljena Richardu von Coudenhove-Kalergiju, ustanovitelju Panevropskega gibanja in ustanovitelju Coudenhove-Kalergi načrta, kako nadomestiti dejansko evropsko kulturo z mešanjem.(Praktischer Idealismus),Grof Richard Nicolaus Coudenhove Kalergi, Dunaj, 1925) .
Nagrada po mnenju sponzorjev odraža zgodovino evropskega procesa združevanja. To utemeljujejo s seznamom nagrajencev, ki so pomembne osebe združevanja Evrope, kot so de Gasperi, Schuman, Monnet in Adenauer, in na tiste, ki so utemeljevali in navduševali za integracijo (Edward Heath, Konstantin Karamanlis, in španski kralj Juan Carlos I).
Prejemniki
[uredi | uredi kodo]- 1950 Richard Coudenhove-Kalergi
- 1951 Hendrik Brugmans
- 1952 Alcide de Gasperi
- 1953 Jean Monnet
- 1954 Konrad Adenauer
- 1956 Sir Winston S. Churchill
- 1957 Paul Henri Spaak
- 1958 Robert Schuman
- 1959 George C. Marshall
- 1960 Joseph Bech
- 1961 Walter Hallstein
- 1963 Edward Heath
- 1964 Antonio Segni
- 1966 Jens Otto Krag
- 1967 Joseph Luns
- 1969 Evropska komisija
- 1970 François Seydoux de Clausonne
- 1972 Roy Jenkins
- 1973 Salvador de Madariaga
- 1976 Leo Tindemans
- 1977 Walter Scheel
- 1978 Konstantinos Karamanlis
- 1979 Emilio Colombo
- 1981 Simone Veil
- 1982 Juan Carlos, kralj Španije
- 1984 Karl Carstens
- 1986 Prebivalci Luksemburga
- 1987 Henry Kissinger
- 1988 Helmut Kohl and François Mitterrand
- 1989 Frère Roger
- 1990 Gyula Horn
- 1991 Václav Havel
- 1992 Jacques Delors
- 1993 Felipe González
- 1994 Gro Harlem Brundtland
- 1995 Franz Vranitzky
- 1996 Beatrix, kraljica Nizozemske
- 1997 Roman Herzog
- 1998 Bronisław Geremek
- 1999 Tony Blair
- 2000 Bill Clinton
- 2001 György Konrád
- 2002 Evro
- 2003 Valéry Giscard d'Estaing
- 2004 Pat Cox
- 2004 / papež Janez Pavel II.
- 2005 Carlo Azeglio Ciampi
- 2006 Jean-Claude Juncker
- 2007 Javier Solana
- 2008 Angela Merkel
- 2009 Andrea Riccardi
- 2010 Donald Tusk
- 2011 Jean-Claude Trichet
- 2012 Wolfgang Schäuble
- 2013 Dalia Grybauskaitė
- 2014 Herman Van Rompuy
- 2015 Martin Schulz
- 2016 / Papež Frančišek
- 2017 Timothy Garton Ash
- 2018 Emmanuel Macron
- 2019 António Guterres
- 2020 Klaus Iohannis
- 2022 Svetlana Tihanovska, Maryja Aľaksandravna Kalesnikavová, Veronika Tsepkalo
- 2023 Volodimir Zelenski
Po državi
[uredi | uredi kodo]- Nemčija : 9
- Francija : 8
- Italija, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske : 5
- Španija : 4
- Belgija, Združene države Amerike, Nizozemska, Luksemburg : 3
- Vatikan, Poljska, Madžarska, Avstrija : 2
- Irska (otok), Češka, Norveška, Litva, Danska, Grčija, Švica : 1